ljubljana

ljubjana je lovely. in paše pobegnit spet malo na breg ljubljanice. in si ogledati prvič sploh boljšjaka, kjer imajo krasne kovinske škatle. in si ogledati kar štiri razstave, od tega tri v mestni hiši. in posedeti v romeu in se posladkati na ljubljanskem gradu s princeskinim nasmehom. in ne dosti misliti o preteklem večeru in vsem povedanem... vse kar mi gre po glavi je, da kako sem vesela, da se je odločil preživeti tisto in da je zdaj tukaj in da ga lahko gledam... in veselim se vabila na kavo, a glej, naslednji dan spet ne dvigne telefona. mogoče ne kuha več kave ob petih popoldan, jaz pa se zavijem pod odejo in malo žalostna zaspim. prebudi me šele močno ropotanje cerkvene ure. in ne glede na vse, so bili zadnji dnevi resnično prijetni.in ne morem verjet, med pisanjem zvoni telefon in pokliče in pokramljava in res reče da kavo kuha samo dopoldan.