Vem da bo danes lep dan.
Zunaj je še na pol megla. In mraz. In luže od včeraj.
Ampak vem da se bo vse lepo končalo.
Samo pogovor mi bo pomagal... pozabiti. Dokončno. Za nekaj časa. Morda za vedno?
Včasih ne rabim dosti, samo uho priajteljice da s pametnimi nasveti moj žalostni svet spremenijo v lepšega. Ja, it could be worse... Vedno.
Samo včasih se dogodki razpletejeo tako, ne sploh ne vidim možnosti, da bi bilo lahko še slabše. Kako je lahko še slabše, ko zgubiš zaupanje vase. Ko se počutiš izigrano. Zapelajno. Pozabljeno. Aaaaarh! In dež ne pomaga, ker se kapljam pridružijo solze.
Ampak danes bo lep dan.
Že zato ker sem vstala z desno nogo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar