nedeljsko skoraj srečanje mi je sploh všeč. vesela sem da se opazi, da je mesto lepše. vesela sem da si želi sprehoda ravno z mano. zdi se polno časa do 14tega preden spet gre čez lužo v ameriko, in zdi se da se nam bo uspelo dobit na kavi. potem sem vesela, da morje dobro vpliva name in da zdaj lahko sušim rožmarinove vejice in lovorjeve liste. in sivko bašem v sešite povštrčke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar