pa je že konec julija

ne vem, obšasno se mi zdi, da gre čas hitreje mimo mene, kot pretekla leta. in je že konec julija. in sem se po izletu uspela samo z eno osebo dobit. in greva na kosilo. in malo okrog brskat po obešalnikih in kao razprodajah. in je hecno ker imava tako različen okus. včasih rabim eno iskrenost od ljudi, če pomerjam hlače, ne pa da gleda v grde karaste srajce in reče ful ti pašejo... tko da se vedno zanašam na nek občutek, kar je težko. in nimam novih hlač. sem pa kupila novo verižico, ki bo potrebna dodelave, saj me kar moti pentljica, ki je taka gostiniško karasta... ampak good deal, iz 15 na 5 evrov... in potem me zagrabi želja po spremembi in grem k frizerju. in sem zadovoljna. in vsa skravžljana. pravi, da je trik v tem, da vlažne lase malo pošpricaš z lakom, in voila... in ugotavljam, da ne maram da me ljudje (s)poznajo, zato ne maram enega in istega frizerja... ne rabim slišat vseh tračev ki jih imajo za povedat. sem bolj v tem smislu pri frizerju: dober dan-postrigla bi se-ja v redu bo-hvala-nasvidenje. vse vmes me ne zanima. in ko me zagleda, pravi da sem luštkana. in  ker gre poletje h koncu si ne morem kaj, da ga razveselim (bolj sebe pravzaprav) s škatlo sladoleda in v momemntu sta ben in jerry moja prijatelja...