confusion

spet sem zmešana. misli mi preskakujejo tako hitro, kot eni preskakujejo ovire... prvič: zdi se mi da se že občutno opazi, da se dan daljša. saj, ko sem stopila iz trgovine, še ni bilo temno, temveč tista prijetna modrina. drugič: a je to kakšna zarota, saj vsakokrat ko pomerjam kakšna oblačila v garderobi pomislim, zakaj ravno danes nimam tistih hlač, da bi znala ocenit če ta majica paše zraven. in tako se krog ponovi petkrat. in si skušam vsakič predstavljati, kako bi oblačilo, ki ga pomerjam izgledalo zraven tistega kosa, ki ga nimam na sebi. tretjič: vsaj na treh straneh danes prečitam o eni in isti stvari. zakaj takšno navdušenje? saj se vsa fashion zgodovina ponavlja. samo da imamo mi zdaj 30+ let, tisti ki jih nosijo pa ravno toliko kot smo jih imeli mi, ko so bili čevlji popularni. a še vedno, kot takrat, i'd go with DM's. četrtič: jezijo me ljudje, ki kao skušajo vzdrževati neke stike, potem pa sami premalo naredijo za to. petič: premišljujem preveč o dogodkih zadnjih dni - nočem se opredeljevati. nočem verejti da je lahko kdo tak, kot ga opisuje. sprašujem pa se, a bi tudi zaradi mene prevozil 50 km, ali bi rekel da nima bencina. čeprav je prijetno čeden četrtkovo popoldne. in lahko v momentu pozabim na vse. oh, kako zagledani smo če smo zaljubljeni. pa sem zaljubljena? meni se zdi, da samo rabim nekoga, ki ga lahko občudujem & confusion is nothing new... šestič: OMG, ne vem kako se to reče, ker mu nisem križala poti, niti prečkala poti, samo tako, jaz sem šla naravnost, on pa z moje leve. in srce je ostalo na svojem mestu. fant izpred let, ko sem zaradi njega imela hokej in tivoli še rajši. nič me ne gane. bolj suh je. in siv. sedmič: grem na izlet na morje, tja kjer pravijo da je zelo lepo.