uf

dan je čisto napačen. in odsotnost lune, ki šele pride, se že čuti. ne vem zakaj zadnje čase iščem izgovore za svoje obnašanje in dejanja v luni. mogoče je samo lažje. in ko ne vem kaj hoče slišat, ko stvari padejo ven iz konteksta in bi se v enem drugem pogovoru lahko napačno razumele. in ko berem vse te zgodbe o tem, da so moški lovci. pa so res? prav. poskusim s to teorijo. in se malo distanciram od vsega. saj tudi časa nimam na pretek v prihodnjih dneh. čakajo me transformacije. take in drugačne. in se veselim ponovno preživetega dneva v ljubljani, vikenda pa mogoče blizu morja, na kakšni tržaški kavi. in ko bo luna že mimo, bo mimo tudi ta nered v glavi. in potem bo spet vse kot mora bit.