čoko

veselim se petkovega popoldanskega srečanja, da predstavim da imamo tudi v ljubljani rjavo-bele-beige ambiente. in da ob tudi dobri kavi in še boljšem sladoledu in čokoladnih napitnik lahko ure in ure kramljamo. tako kot v šoštanju. in sem vesela da prideta oba. in da se malo nasmejimo, ker smo se še vedno. zadnjič so me opisali, da imam strašno rada čokolado. kar se mora nekje poznati (khm khm, kilogrami). in sem se prav zamislila. mogoče pa res. ne, ne pojem je vsak dan (cele). in odkrila sem ful dobre čoko piškote z orehi in še ene s temno čokolado. pa tudi kvatro sladoled neljubljanskih mlekarn je fantastičen. včasih sem z žlico jedla sladki greh, ki pa mi zdaj ni več všeč, sem pa bila nazadnje na polno navdušena nad čokoladno kuverturo, ki je krasila čokoladno torto s čokoladnim namazom. ha, kako je lahko svet lep, z malo čokolade.